Armenija
Ararat
"Kmalu jih bom imel štirideset, še vedno lažem sebi in drugim.
Pripovedujem šale o življenju, najraje tisto o gori.
Tam nekje pri tridesetih se ti še zdi, da se vzpenjaš,
potem pa si naenkrat na vrhu, zgrožen pogledaš dol,
si otareš čelo in se začneš spuščati. Jaz se spuščam
Čeprav nisem vedno prepričan, ali je to slabo ali dobro.
Opažam pa, da je gori vseeno, saj je edina, ki ve,
da sem jo videl le z ene strani, da nikdar ne bom na vrhu.
Največ, kar mi lahko pusti, je iluzija, s katero živim.
Gora je moja zavetnica, edina prepričljiva laž.
Ko je nekega dne ne bom več videl, ne bom vedel,
da je prepozno. Zato se mi zdaj ni treba bati. Ura je osem zjutraj.
Jože je že zdavnaj vstal in šel iskat pravo svetlobo.
Čas je, da se odpravim na drugo stran, če ne želim postati stari
lažnivec, kakršnih je v tem mestu že veliko.
Oprosti, da zamujam. Toda, ali ni tako vseeno?"
Esad Babačić |